Svetlobna instalacija Mische Kuballa ob Kantovi 300. obletnici
Leta 2024 praznujemo 300. obletnico rojstva filozofa, ki morda kot še nihče drug v idejni zgodovini Zahoda ni pustil tako neizbrisljivih misli: Immanuela Kanta.
To, da boga nismo zmožni dokazati, nam daje svobodo vanj verjeti – ali pač ne (1781); bodimo pogumni, drznimo si razmišljati z lastnim razumom ali pa nas bodo vodili drugi (1784); sočlovek naj nam nikoli ni zgolj sredstvo, ampak zmeraj hkrati tudi cilj delovanja (1792), živimo naj v republikanskih državah, katerih meddržavne odnose bo urejala k večnemu miru usmerjena zveza narodov (1795).
Brez Kanta, prvega imena razsvetljenske filozofije, čeprav v svojem univerzalizmu sicer tudi ne brez napak, se na te vrednote vsaj od časa francoske revolucije naprej ne bi ne zmogli ne uspeli zanašati, kaj šele da bi se v današnjih premenah svetovnega reda zanje toliko bali. Sta posameznikovo dostojanstvo in svoboda, svetinji liberalnih demokracij, morda res le zahodni kaprici?
Brez razsvetljenstva v Evropi danes ne bi imeli ne enakopravnosti žensk niti z demokratičnimi ustavami urejenih družb. Razsvetljenstvo je Evropi tlakovalo pot, po kateri je civilizacijsko, kulturno in tehnološko neizmerno napredovala, a je njegova dolžnica še danes: ne samo da je njen na videz sijajni vzpon terjal veliko žrtev po vsem svetu, tudi samega razsvetljenstva še ni dosegla.
S projektom Mische Kuballa Kant in drugi ..., ki bo na pročelju Cankarjevega doma na ogled od 6. do 20. novembra 2024, želimo pokazati, da sta demokracija in svoboda izražanja neločljivi vrednoti, ohranitev katerih je dolžnost zlasti evropskih držav. Pravzaprav gre za poziv, naj si sprva sploh zamislimo osnovne pogoje za mirno sobivanje ter nato te pogoje tudi zagotovimo in jih uresničimo za vse prebivalce sveta.
Na pročelju Cankarjevega doma bodo med 6. in 20. 11. projicirane misli Immanuela Kanta, Georga Wilhelma Friedricha Hegla, Gottholda Ephraima Lessinga, Friedricha Heinricha Jacobija, Johanna Gottfrieda Herderja, Friedricha Schillerja, Jacquesa Lacana, Hannah Arendt in Bertolta Brechta:
Umetnik se s projektom tesno navezuje na prizadevanja Goethe-Instituta, ki poskuša po vsem svetu s pomočjo jezika in kulturnega sodelovanja povezati narode in države. Predpogoj za to pa je, da si medsebojno pozorno prisluhnemo in skušamo razumeti nasprotno stališče, ter s tem sploh vzpostavimo temelj za nemara celo ognjevite debate, ki smo jim priče v aktualnih diskurzih.
Morda ni naključje, da je Johann Wolfgang von Goethe, veliki nemški književnik in Kantov razsvetljenski sodobnik, čigar jezikovno-kulturni inštitut, torej Goethe-Institut, praznuje letos v Sloveniji 20. obletnico obstoja, sklenil svoje življenje z besedama »Več luči« (Mehr Licht).
Otvoritev svetlobne instalacije bo v sredo, 6. novembra, ob 18.30.
