Govor o (mračnem) času

Bertolt Brecht je v kratkem, a izjemno pronicljivem fragmentu iz Kupovanja medenine, ki ga je poimenoval »Govor o času«, podal natančno analizo tedanje – ne le nemške, marveč tudi globalne – družbene situacije. V njej lik z generičnim imenom Filozof ugotavlja, da so »nepopisno zatiranje in izkoriščanje človeka po človeku, klanja v vojnah in vsakovrstna ponižanja v miru po vsem planetu postali že skoraj nekaj naravnega«. Kljub časovni oddaljenosti ta misel še vedno zveni kot izjemno aktualen komentar sodobnega časa, ki ga zaznamujejo kapitalistično izkoriščanje, nasilje nad (ne samo človeškimi) življenji, vojna in podnebna kriza. Živimo v času, ko so čedalje bolj popularne in celo tudi institucionalizirane številne regresivne, avtoritarne (mikro)politike, ki spominjajo na mračne sile preteklih dob in ki temeljijo na rasizmu, šovinizmu, nacionalizmu, ksenofobiji, transfobiji, homofobiji, seksizmu, razredni diskriminaciji, brezobzirni eksploataciji, (neo)kolonializmu, verskem fundamentalizmu, degradaciji okolja, militarizmu itn.

»Zdi se, da ne obvladujemo reči, temveč da reči obvladujejo nas,« pravi Brechtov Filozof in nadaljuje: »A ta vtis nastane samo zato, ker nekateri ljudje s pomočjo reči obvladujejo druge ljudi.« To obvladovanje in podrejanje, ki je ekonomsko, politično, ideološko itn., je navadno prikrito, mnogim nerazvidno in nerazumljivo, zato ugotavlja, da bo »potrebnega veliko razmišljanja in veliko akcije, če hočemo osvetliti takšno družbeno vedenje ljudi«.

Prav zato udeležence prihodnjega Amfiteatrovega simpozija vabimo k premislekom o vprašanju, kakšen bi bil danes Brechtov in kakšen je lahko naš »govor o času«? Čas, o katerem govori, je »mračen« – tako zelo, da »je pogovor o drevju skoraj hudodelstvo, / ker pomeni molk o tolikerih slabih dejanjih!« (Za nami rojenim). Kako nam lahko Brechtove zgodovinske izkušnje in njegove pogosto pretanjene in lucidne misli pomagajo pri razumevanju razlogov za to, da je tudi naš čas čedalje bolj »mračen«? In hkrati: kako lahko prispevamo k ustvarjanju drugačnih razmer, v katerih pogovor o drevju, gledališču, tem in onem, ne bo več hudodelstvo, saj bodo tudi časi svetlejši kot danes?

Ko je Brecht sredi dvajsetih let začel pisati gledališko igro Joe Fleischhacker, v kateri se je namenil raziskati uničujoče učinke kapitalizma in mehanizme, ki poganjajo finančne posle, je ugotovil, da obstoječa gledališka sredstva za kaj takega ne zadoščajo več. »Petrolej,« je lakonično izjavil v berlinskem časopisu, »zavrača pet dejanj.« »Če naš današnji svet ne ustreza več drami,« je natanko pred stotimi leti povedal svoji sodelavki Elisabeth Hauptmann, »potem tudi drama ne ustreza več svetu.« Tako je pričel razvijati »dramatiko velikih tem«: epsko gledališče. Zdi se torej, da je njegov gledališki projekt že od samega začetka zasnovan kot poskus, da se gledališče zmore odzvati na svoj najbolj neposredni zgodovinski trenutek in vanj celo tudi poseči. Simpozij bo priložnost za premislek, kakšen bi bil lahko učinkovit gledališki in/ali brechtovski odziv na naš čas, zaznamovan z neoliberalizmom in vzponom avtoritarnih politik.

Na simpoziju bomo tako raziskovali razmerja med umetnostjo (gledališčem, dramatiko, literaturo …) in sodobnim družbenim in političnim kontekstom ter odkrivali potencialne gledališke in druge taktike, ki bi zmogle slediti Brechtovi maksimi iz Ukrepa in Kupovanja medenine: »Spremenite svet, svet to potrebuje!« Prav zato vabimo k oddaji predlogov za predstavitve, ki bodo spodbudile simpozijske razprave o Brechtu skozi širok spekter konceptualnih aparatov in odprto epistemološko polje različnih teoretskih pristopov – od filozofskih, socioloških, teatroloških in filoloških do dekolonialnih, feminističnih, ekoloških, kvirovskih in drugih. Namen simpozija je, da ob Brechtu in ob vprašanjih, ki jih odpira »Govor o času«, premislimo ne le o njegovem, temveč tudi o našem, sodobnem, »mračnem času«.

Vodji simpozija: Aldo Milohnić in Jakob Ribič
Pripravljalni odbor: Aldo Milohnić, Maja Murnik, Jakob Ribič, Tomaž Toporišič, Gašper Troha, Markus Wessendorf in Noah Willumsen

Organizatorji: Slovenski gledališki inštitut (SLOGI), Akademija za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani (UL AGRFT) in Amfiteater
V sodelovanju z: Arhivom Berolta Brechta, Mednarodnim Brechtovim društvom in Goethe-Institutom Ljubljana

Prisrčno vabljeni!