Goethe-Institut Ljubljana in Slovenska kinoteka predstavljata najboljše nemške kratke filme zadnjih 10 let festivala v Oberhausnu:
MADE IN GERMANY – PIKNIK NA ROBU CIVILIZACIJE
Kratki film je od nekdaj zastavonoša inovacij v filmski umetnosti, eksperimentalni film pa je tisto nestanovitno in vznemirljivo mesto, kjer se začno filmski vokabularji bodočnosti najprej kristalizirati. In ko je govora o mestih eksperimentalnega filma, težko najdemo bolj sloveče mesto od Oberhausna. Malo industrijsko mestece na severozahodu Nemčije gosti kultni mednarodni festival kratkega filma že vse od leta 1954. V dobrih šestih desetletjih so se na festivalu s svojimi kratkimi deli zvrstili umetniki in režiserji kalibra Roman Polanski, George Lucas, Karpo Godina, Cate Shortland, Pipilotti Rist ... pregovorno znamenita pa je tudi anekdota o tem, kako je Wim Wenders tam prižgal svojo prvo cigareto. A še bolj pomemben je vpliv, ki ga ima festival zavoljo svojih tendenc do premišljenega programiranja in številnih političnih ter estetskih pobud, kot je denimo znameniti manifest iz Oberhausna, nemara najpomembnejši dokument v zgodovini nemškega filma. Oberhausen je torej več kot festival, je svojevrstna institucija z bogatim arhivom in distribucijo, ki se s svojimi programi redno vrača v Slovensko kinoteko.
Made in Germany 1: Novi dom
V izbornem programu “Made in Germany 1: Novi dom” so zbrani nemški kratki eksperimentalni filmi izstopajočih avantgardnih avtorjev zadnjih desetih let, v medsebojni dialog pa jih povezuje tematska rdeča nit: razmislek in preigravanje koncepta družine in doma v njunem najširšem pojmovanju. Tako v observacijskem eksperimentalnem dokumentarcu Divjina (Wildnis, 2013) Helene Wittman kamera počasi drsi prek interierjev stanovanja in njegovih stanovalcev, ki komaj kdaj zapustijo svoj dom. Medtem demoni preteklosti tiho ždijo za stenami v bizarki Bjørna Melhusa I’m Not the Enemy (2011), kjer vojnega veterana s posttravmatskim sindromom preganjajo poosebljeni spomini, ki so obenem kolektivni in povečini vzeti naravnost iz filmskih klasik o vojni v Vietnamu. Melhus, one-man band in svojevrstna kultna figura nemškega sodobnega eksperimentalnega filma, v svojih delih že desetletja z do skrajnosti ekscesno uporabo izrezanih citatov iz filmov, videa in televizije ruši stereotipne teme, figure in vzorce percepcije ter odpira nove možnosti kritičnega razmišljanja o mejah filmskega in filmičnega. Po drugi strani Susann Maria Hempel v impresivni in mestoma morbidni animaciji Sedemkrat na dan objokujemo svoje usode in ponoči se zbujamo, da bi se izognili svojim sanjam (Sieben Mal am Tag beklagen wir unser Los und nachts stehen wir auf, um nicht zu träumen, 2014) z razpadlo hišo za lutke v spomin prikliče edinstveno izkušnjo Vzhodne Nemčije po letu 1989. Še ena asociativna in ganljiva animacija, Däwit (2015), ki velja za enega festivalsko najbolj uspešnih nemških kratkometražcev zadnjih let, nas popelje skozi življenje dečka, ki je primoran odraščati z volkovi. Pomanjkanje produkcijskih sredstev je Evo Könnemann, avtorico filma Jasna skrivnost (Das offenbare Geheimnis, 2015), prisililo v razvoj inovativnega umetniškega izraza in principa dela, ko se je s kamero podala portetirati ruralno vasico na obrobju regije Ruhr in njene prebivalce.
Made in Germany 2: Notranje življenje mesta
Kakor filmi prvega programa tudi filmi drugega sklopa “Made in Germany 2: Notranje življenje mesta” niso zgolj nagrajenci in ljubljenci festivalskega občinstva v Oberhausnu, temveč prejemniki številnih nagrad na drugih festivalih ali prejemniki nagrade za najboljši nemški kratki film leta. Drugi sklop prav tako predstavlja izbor najizjemnejših nemških filmov zadnjega desetletja, povezuje pa jih to, da pod drobnogled vzamejo mesta in arhitekturo. Središčni film programa je prav gotovo v Oberhausnu nagrajeni filmski esej Izmena (Schicht, 2015), v katerem avtorica Alex Gerbaulet spretno prepleta analitičnost in domišljijo ter vzporedno z razkrivanjem osebne družinske zgodovine razkrije intimno zgodovino mesta Salzgitter. Lerstom Honeit v my castle your castle (2017) v skelet glomazne stavbe v gradnji – Berlin City Palace – povabi gradbince na kavo ter inscenira groteskno enodejanko o rušenju in rekonstrukciji nacionalističnih mitov. Premik v visoko estetizirano polje na preseku videospota in igranega filma zaznamujeta film PANDA III (2016) Maximiliana Villwocka in hipnotični future past perfect pt. 03 (U_08-1) (2009) Carstena Nicolaia, ki z malimi ribami, prodajnimi avtomati in skuterji zapeljeta v poetičnost in prikažeta lepoto in bedo umazanih neonskih nočnih ulic velemesta. Nočno življenje je tudi osrednji akter dokumentarca Driving Around Where the Crescents Used To Be. A Script. (2015), v katerem Marian Mayland s podobami razpadajočega stanovanjskega kompleksa v spomin prikliče zgodnja leta porajajoče se tehno in acid house scene v Manchestru. Svežo simfonijo velemesta obravnava tudi v futuristična 3D animacija o ljubezni med mačko in mišjo v obdobju medmrežja, Please Say Something (2009), slovitega Davida O’Reillyja.
Tekst: Matevž Jerman
Nazaj
