Hitri vstop:
Pojdi neposredno na sekundarno navigacijo (Alt 3)Pojdi neposredno na sekundarno navigacijo (Alt 3)Pojdi neposredno na glavno navigacijo (Alt 2)

Freiraum

Projekt "Freiraum" raziskuje, kakšno je v evropskih mestih pojmovanje svobode. Katera vprašanja se porajajo, ko meščanke in meščani, znanstvenice in znanstveniki ter kulturniki razmišljajo o pojmu "svobode" v svojem mestu. Kateri problemi so v mestu vidni?
mehr...

Freiraum© Goethe-Institut / Adam Burakowski

Freiraum #Ljubljana- naš film

Za Ljubljano to pomeni, da se ukvarja z naslednjimi izzivi:
Evropa se spreminja. Populistične in nacionalistične stranke imajo v mnogih državah vse več privržencev. Skepticizem glede EU-ja ni omejen le na Veliko Britanijo. Drastični prijemi bičajo Portugalsko, Španijo in Grčijo. Proces integracije napreduje z različno hitrostjo - države kot so Romunija ali Bulgarija se počutijo potisnjene na rob. Na kratko: Evropa se mora soočiti z izzivi na različnih nivojih in poiskati rešitve. 
V prvi fazi projekta si je vsak sodelujoč kraj postavil svoje vprašanje o konceptu svobode.

 

„Freiraum“: Ljubljana:

Izbrani dogodki v okviru projekta Freiraum

1. Slovenska civilna družba in nevladne organizacije se vedno znova soočajo z držanimi inštitucijami - kulturne nevladne organizacije vodijo strukturiran dialog ministrstvom za kulturo, medtem ko zakonodaja na področju nevladnih organizacij še vedno ni urejena.
Žal ni uravnoteženega dialoga z enakovrednimi partnerji, na katerega Slovenci že dolgo čakajo.

2. vprašanje:
Vsi se zavedamo človekovih pravic, a vse pogosteje jih jemljemo kot samoumevne. Država svoje državljane opazi le, ko jih potrebuje. Če se izrazimo z besedami Hannah Arendt državljani postajamo "ljudje na voljo".

3. Vprašanje:
Naloga Slovencev je, najti ustrezne rešitve za uresničevanje človekovih pravic kot so svoboda govora in odprava slabih delovnih razmer. Usmeriti moramo pozornost na te zadeve, vsi udeleženci pa so bili mnenja, da je ključnem vprašanje:
Kako lahko Slovenci o človekovih pravicah vzpostavijo uravnotežen dialog med enakopravnimi partnerji, ne da bi bili izkoriščani kot "ljudje na voljo" v smislu Hannah Arendt. 
 
PARIS – PartnerLjubljane! Župan Ljubljane bi bil srečen, če bi lahko rekel, da je Ljubljana lepša kot Paris, kajne?? 
Po prvem srečanju z vsemi 38 udeleženimi projektnimi partnerji v Bruslju - algoritmu s kriterijem: partnerski mesti ne smeta biti oddaljeni drug od drugage več kot 1000 kilometrov (zračne linije) - je partnersko mesto Ljubljane Paris:
Obe delovni skupini se bosta srečali. Prvo srečanje skupine Ljubljana-Paris bo konec februarja. Takrat bomo določili prvo skupno načelo projekta bilateralne delovne skupine. 
 
FREIRAUM
Srečanje v Parizu , 26. in 27. februar  2018
 
 
Sodelujoči:
Maja Žiberna (Ljubljana) je novinarka RTV Slovenija (oddaja Studio City o kulturnih, političnih in družbenih vprašanjih), nekdanja pevka KOMBINATA in režiserka več kratkih dokumentarcev (Celuloza in Na vrtu). Sodelovala je tudi pri gledališkem projektu Šest, ki se ukvarja s položajem šestih mladih beguncev (Mladinsko gledališče).
  
Mériam Korichi (Pariz) je filozofinja, dramaturginja in gledališka režiserka. Njeno pisanje vključuje dela o Spinozi in Andyju Warholu, kot tudi razpravo o „dobrih občutjih“ (Traité des bons sentiments, Albin Michel, 2016). Leta 2010 je zasnovala celonočen filozofski dogodek Nuit de la Philosophie in ga priredila v različnih mestih po svetu (npr. v Parizu, Londonu, Berlinu, New Yorku in Sao Paulu). Naslednja noč filozofije bo 12. maja 2018 v Palais de Beaux-Arts v Parizu.
  
Dorian Astor (Pariz) je filozof in muzikolog. Zadnjih nekaj let živi med Berlinom in Parizom, kmalu pa se bo preselil v Strasbourg. Objavil je več esejev o Nietzscheju in pojmu perspektivizma. Dorian Astor je raziskovalec na francoskem državnem centru za znanstvene raziskave CNRS in na Ecole polytechnique v Parizu.
 
Predstavniki Goethejevega inštituta: Uwe Reissig (Ljubljana), Barbara Honrath (Pariz), Bastienne Schulz (Pariz), Emily Schmitt (Pariz)
 
Povzetek glavnih idej delavnice:
Ljubljana in Pariz sta mesti z različno zgodovino ter različnimi pogledi na narod in narodno zavest, državljanstvo in identiteto. Kljub razlikam je v obeh zaslediti več skupnih tem/vprašanj, o katerih teče razprava tako v širši javnosti kot v umetniških krogih. Na primer:
 
Migrantska kriza: Kako lahko z begunci vzpostavimo v ploden dialog o temah, kot so svoboda in pripadnost določeni državi? Na kaj mislijo prebivalci Ljubljane in Pariza, pa tudi držav, iz katerih prihajajo begunci, ko govore o teh pojmih?
Pripadnost določeni državi in svoboda: svobodno državljanstvo v primerjavi z življenjem brez državljanstva; odnos med svobodo gibanja in občutkom varnosti.
Hrepenenje: definicija svobode pomeni, da mora biti omogočena tudi zagotovitev posameznikove svobode gibanja.
Globalna vprašanja: Kako lahko sobivamo? Kako lahko ljudje z različnimi prepričanji vstopijo v dialog, ki bogati obe strani.
Vprašanja, povezana z osnovnimi idejami projekta FREIRAUM: Kako in na kakšen način lahko skupaj dosežemo več? Kaj lahko storimo, da ljudi izzovemo in jih pripravimo do razmišljanja?