Preddogodek spomladanske konference Nemške akademije za jezik in slovstvo
Goethe-Institut Ljubljana v sodelovanju z Nemško akademijo za jezik in slovstvo ter Cankarjevim domom vljudno vabi na pogovor
Modrovanje s Safranskim: Posameznik in zgodovina, ki bo v četrtek, 1. 6. 2023, ob 20. uri v Dvorani Alme Karlin v Cankarjevem domu.
Gosta:
Rüdiger Safranski in
Gregor Moder
Pozdravne besede:
Alix Landgrebe, direktorica Goethe-Instituta Ljubljana
Na predvečer
obiska Nemške akademije za jezik in slovstvo (Darmstadt) bomo ljubljansko gostovanje ene glavnih institucij za jezik in literaturo v Nemčiji uvedli ob pogovoru z enim njenih najbolj imenitnih članov, zaslužnim prof. dr. Rüdigerjem Safranskim. Izjemen preučevalec in pojasnjevalec različnih pojavnosti zeitgeista, čigar štiri knjige so prevedene tudi v slovenščino (
Zlo ali Drama svobode,
Romantika: zadeva Nemcev,
Mojster iz Nemčije: Heidegger in njegov čas,
Nietzsche: biografija njegovega mišljenja), se bo pogovarjal s filozofom doc. dr. Gregorjem Modrom, sijajnim izpraševalcem in raziskovalcem, ki je pravkar izdal svojo novo knjigo
Antigona: esej o Heglovi politični filozofiji (2023).
Gosta bosta modrovala o tematiki v slovenščini dostopnih knjig Safranskega, vlogi posameznika v zgodovini ter samosti nasploh.
Rüdiger Safranski se je rodil leta 1945 v Rottweilu v zvezni deželi Baden Württemberg. Od leta 1965 je študiral filozofijo, germanistiko, zgodovino in umetnostno zgodovino v Frankfurtu na Majni in Berlinu. Med letoma 1972 in 1977 je delal kot znanstveni sodelavec na Svobodni univerzi v Berlinu. Safranski je leta 1976 doktoriral z disertacijo z naslovom
Študije o razvoju delavske literature v Zvezni republiki. Bil je soizdajatelj in urednik revije
Berliner Hefte. Med letoma 1977 in 1980 je Safranski delal kot predavatelj na področju izobraževanja odraslih, nato pa se je leta 1987 ustalil v Berlinu kot svobodni pisatelj. Živi v Berlinu in Münchnu. Znan je postal predvsem po svojih monografijah o Schillerju, E. T. A. Hoffmannu, Schopenhauerju, Nietzscheju in Heideggerju. Od leta 1999 je Safranski član Centra PEN in član Nemške akademije za jezik in slovstvo v Darmstadtu. Skupaj s Petrom Sloterdijkom od leta 2002 vodi oddajo
Philosophisches Quartett (Filozofski kvartet) na ZDF. Leta 2009 je za svoje življenjsko delo prejel literarno nagrado CORINE.
Gregor Moder je filozof in urednik. Zaposlen je kot višji znanstveni sodelavec na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Ukvarja se z nemškim idealizmom, s teorijo ideologije in s filozofijo umetnosti. Je avtor knjig
Hegel in Spinoza (Analecta 2009, nemška izdaja 2012, angleška, precej predelana izdaja 2017),
Komična ljubezen (Analecta 2015), souredil je delo
The Object of Comedy (Palgrave 2020), trenutno pa soureja
The Ethics of Ernst Lubistch (R&L 2024). Njegovo najnovejše delo nosi naslov
Antigona. Esej o Heglovi politični filozofiji (FDV 2023).
Prisrčno vabljeni!
Nazaj
