Primeri dobrih praks
Tako kot prejšnja leta Goethe-Institut Ljubljana tudi letos organizira seminar s primeri dobre prakse z naslovom "DaF-Mosaik".
Gre za seminar, na katerem slovenski učitelji nemščine iz osnovnih, srednjih šol in fakultet predstavijo svoje primere dobre prakse v obliki simulacij različnih učnih enot v razredu.
Cilji izobraževanja:
- Učitelji različnih nivojev se srečajo, izmenjajo (primarni, sekundarni, terciarni nivo) se srečajo, spoznajo, izmenjujejo mnenja in ideje ter se tako učijo eden od drugega.
-Udeleženci znajo ciljno iskati učna gradiva za svojo učno skupino (Npr. za otroke, mlad, študent/ke, jih izbrati in prirediti za svoje potrebe.
- Udeleženci znajo didaktizirati autentična gradiva (besedila, pesmi, videe,podkaste itd...) in izdelati učne liste.
Ciljna skupina:
-učitelji in učiteljice nemščine v osnovnih šolah
-učitelji in učiteljice nemščine v poklicnih in srednjih strokovnih šolah ter v gimnazijah
-učitelji in učiteljice nemščine na visokih strokovnih šolah in fakultetah
-učitelji in učiteljice nemščine v jezikovnih šolah in na ljudskih univerzah
Trajanje seminarja:
8 učnih ur
Število udeležencev: 20
Pogoj za udeležbo: prisotnost na celotnem seminarju
Potrdilo o udeležbi: se izda po koncu seminarja in se udeležencem pošlje po pošti
Predavateljice in njihovi prispevki:
1. Landeskunde-Karussel: Maja Jazbec
Se spomnite dni, ko ste se vozili na vrtiljaku? Pisanih lesenih konjičkov in kočij, ki so vam narisali nasmeh na obraz? Mislim, da bi moral biti takšen tudi pouk nemščine - barvit in zabaven.
Na delavnici "Landeskunde-Karussel" želim posredovati nekaj "pisanih idej" na to temo. Deželoznanstvo namreč ne bi smelo biti rezervirano le za praznike, temveč bi moralo biti vključeno v pouk jezika. Skriva se v vsakdanjih temah, kot so "moj dan", "o meni" ali "oblačila".
V prvem delu delavnice bi rada skupaj z vami analizirala naše učbenike, da bi ugotovili, v kolikšni meri oziroma katere cilje deželoznanstva zasledujejo, ter za katerimi jezikovnimi vsebinami se skrivajo tudi omenjeni cilji.
V drugem delu bi vam rada predstavila nekaj didaktičnih metod, s katerimi lahko učencem predstavite deželoznanstvene teme z drugačnega zornega kota. Metode se imenujejo: najdeni predmeti, virtualna potovanja in sprehod po mestu z vsemi čutili.
Ker je Nemčija v zadnjih letih postala raznolika država, bomo obravnavali tudi vprašanje izogibanja posploševanju.
Naš "Landeskunde-Karussel" bomo zaključili s seznamom didaktičnih ponudb, ki so učiteljem na voljo na spletu. Te lahko v prostem času pregledate in za svoje ure izberete tiste, ki bodo vašim učencem pričarale pisan pouk nemščine.
2. Bunte Welt der DaF-Didaktik: Sonja Čoderl
Vedno znova se sprašujemo: Kako lahko pouk tujega jezika naredimo bolj dinamičen in motivacijski? Kaj lahko še spremenimo v razredu? Kje naj poiščemo nove ideje? Katere vrste vaj bi se dobro obnesle v razredu? Kaj učence zanima? Kako funkcionirajo otroci in mladi?
Predstavila bom nekaj idej, ki sem jih dobila na usposabljanju za učitelje nemščine v Berlinu (npr. profil, tri stvari, fotografija mojega mobilnega telefona, šifrirane informacije, jajčna sestavljanka, bralni domino, kartice s skritimi predmeti, diktat s hrupom, hitri zmenki, reklamni steber, bralna elipsa ...).
Na seminarju bomo nato preizkusili nekaj vaj za aktiviranje učencev, ki jih lahko uporabimo pri pouku na različnih ravneh. Na koncu bomo o njih razpravljali in si izmenjali izkušnje.
3. Slovnica razložena malo drugače: Daniela Žibrat
Ko pridemo do razlage slovnice, je to za marsikaterega učenca težava. Sama lahko to povsem razumem, saj je tudi pri meni bilo tako. Vedno ko je šlo za slovnico, bi uro najraje preskočila. Če me je sošolec ali sošolka vprašal/a, zakaj je to tako, sem imela pripravljena dva najpogostejša odgovora „To je tako, ker se tako boljše sliši“ ali »To je tako, ker tako mora biti.« Kaj pa, če kasneje želiš poučevati n jezik približati učečim. Potem se slovnici težko izogneš. Že na fakulteti sem si izmišljala oslovske mostove in jih nekaj tudi prevzela, saj mi je tako bilo enostavneje, da si zadeve zapomnim. Kasneje sem potem začela z inštrukcijami in opazila da te majhne pomoči ne pomagajo samo meni, temveč tudi mojim učencem. Iz tega razloga sem jih obdržala in jih uporabljam vedno za razlago določenih področij slovnice. Gre za zgodbice, s pomočjo katerih poskušam učečim posamične slovnične strukture razložiti tako, da si jih lažje zapomnijo. En krajši primer za to so skloni. Der, des, dem, den si morajo zapomniti. Potem pridejo oblike za ženski spol; die – ker smo ženske ponosne, da smo ženske, der – ker si želimo enakopravnosti, še enkrat der – ker želimo biti tudi enako plačani in die – ker smo na koncu vseeno ponosne, da smo ženske. Nato sledi srednji spol; das Kind - otrok, ki je na zunaj enak kot mama (oblika za prvi in četrti sklon sta enaki) in na znotraj celi ata. (drugi in tretji sklon je enak kot pri moškem spolu). To zgodbo si vsak takoj zapomni in tudi oblike, ki spadajo zraven. Na ta način sem si v preteklih letih pripravila še nekaj pomoči, ki bi jih želela predstaviti, nato pa bomo v sklopu delavnic skušali najti še kakšno.
4. Fremd in der Fachsprache: Bojan Veberič
Najverjetneje ste že imeli opravka z bolnišničnim osebjem ali pa ste v rokah držali pismo podjetja za upravljanje nepremičnin ali odvetnika. V obeh primerih ste se najbrž počutili, kot da berete besedilo v neznanem tujem jeziku, čeprav ste mislili, da ga znate. Zato je pomembno razmisliti o tem, ali se pri komunikaciji dovolj pozornosti namenja zmožnosti razumevanja.
Primer teh dveh strokovnih jezikov je bil izbran namenoma, saj je na enem tečaju nemščine prišlo do »spopada« med tema dvema strokovnima jezikoma. Obe osebi sta vztrajali pri svojih razlagah, ki so temeljile na njunem znanju strokovnega jezika, in bili prepričani, da imata prav. Nista se zavedali, da sta bili obe razlagi pravilni glede na pomen v ustreznem strokovnem jeziku.
Zlasti pri pouku jezikov se pogosto pokaže, da učenci zelo dobro obvladajo svoje strokovno besedišče, vendar se takoj, ko morajo komunicirati z ljudmi, ki uporabljajo drugačno strokovno besedišče, pojavi večja verjetnost, da bo v komunikaciji prišlo do nesporazuma.
Vendar pa do takšnih nesporazumov ne prihaja le pri uporabi strokovnega jezika, temveč tudi pri pogovorih v vsakdanjem in strokovnem jeziku.
Predvsem na področju medicinske terminologije morajo sodelujoči izkazati visoko stopnjo etične usposobljenosti (po Roelckeu) tako pri sporazumevanju s strokovnjaki kot z ljudmi, ki jih zdravijo. Pri tem je pomembno, da znajo »preklapljati« med strokovnim in vsakdanjim jezikom, tako v maternem kot v tujem jeziku. Sposobnost samozavestne uporabe obeh registrov je dodana vrednost, ki pomembno prispeva k uspešnemu sporazumevanju. Zato je pri učenju tujega jezika še posebej pomembno, da učenci vadijo to spretnost.
Predstavitev se bo osredotočila na naslednja vprašanja:
- Organizacija pouka strokovnega jezika DaF za začetnike ali napredne učence
- Etična kompetenca po Roelckeju: prepoznavanje težav pri sporazumevanju in ozaveščanje učencev o njih.
Prijava
žal ni več možna, ker so vsa mesta zasedena.
Nazaj
